Nadaljujte z branjem o najinih prigodah in o zanimivostih, ki sva jih videla med najinim obiskom Trente, Bovca in Kobarida. Za nadaljevanje pritisni na gumb ”preberi več”. Kar pogumno.

 

IZLET V BOVEC

  1. DEL

 

Zdravo. Si še tukaj ? Me veseli. Bal sem se že, da bodo vsi, ki to berejo med branjem zaspali. Res super. Če si tukaj te verjetno zanima, kaj sva počela v Bovcu in njegovi okolici.

Da ne bo pomote, še vedno je to prvi dan izleta. Tekst sem razčlenil samo zato, ker mislim da članka ki bi bil dolg 20 strani, v ”šusu” nebi prebral nihče. Mogoče bi malo pogledali fotografije, to pa bi bilo vse. Imam prav ?

Ok, najprej te bom zasul z ”tehničnimi” podatki o kraju in z njegovo zgodovino v kateri pa se ne bom dotaknil moderne zgodovine, saj bo le ta opisana kasneje. Pa kar začnimo …

 

BOVEC

Glavni trg v Bovcu (vreme nam je malo nagajalo)

To prijetno naselje oziroma mestece je središče občine Bovec, nahaja pa se v objemu Julijskih Alp. Vrhovi, ki ga obdajajo so Rombon, Polovnik, Javoršček, Svinjak in Kanin oz. Kaninsko pogorje.

V Bovec med Svinjakom in Javorščkom priteče reka Soča, ki je glavni ”krivec” za nastanek ogromne ponudbe vodnih športov kot so rafting, canyoning in kajak. Turizem v tem čudovitem podalpskem mestecu resnično cveti, saj Bovec in okolica ponujata zelo široko paleto aktivnosti.

Katere so vse te aktivnosti ?

Preberi dalje, da izveš kaj vse se v Bovcu da početi in kaj vse sva počela midva….

Ampak ne še čisto takoj. Sledi še malo zgodovine o samem kraju. Naselje, ki danes v celoti šteje 1570 prebivalcev je bilo prvič omenjeno leta 1174, ko so Kluže (prvi del članka) bile strateško pomemben grad. Takrat je bil ”Bovec”, pod drugim imenom seveda, bolj zaselek kot kaj drugega. Uradno je postal mesto šele leta 1951.

Zgodovina kraja ni preveč svetla, saj je bil leta 1903 večji del mesta uničen s strani požara. Med boji v prve svetovne vojne je bilo mesto skoraj v celoti porušeno, saj je tukaj divjala Soška fronta. Pohvale vredno pa je dejstvo da so prebivalci mesto vedno znova obnovili in enako so storili tudi po katastrofalnem potresu, ki je mesto stresel leta 1998. Danes se posledic skoraj ne vidi in mestece resnično živi na polno. Ulice in lokali so napolnjeni s turisti, kar sva bila pravzaprav v tem primeru tudi jaz in Ines. Sicer sem Slovenec ampak moram priznati, da o Bovcu nikoli nisem razmišljal kot o turističnem kraju. Očitno sem se motil. Zelo.

 

KAJ PA MIDVA ?

 

Kot sem omenil v prvem delu članka sva šla naravnost iz Kluž v Bovec, saj sva bila že zares lačna. Ko sva prispela sva parkirala pri trgovini Mercator in odšla na burek v bližnjo pekarno. Res, kosilo in pol. Bolj pol v tem primeru. Po ”kosilu” sva si ogledala mestece in ugotovila, da se dogaja nek dogodek, saj so na glavni ulici stale stojnice.

Seveda naju je radovednost gnala točno tja, da vidiva kaj se dogaja. Na stojnicah so izdelovali testenine, imeli degustacijo sira, izdelovali nekakšne preproge in druge izdelke , prodajali olive, oljčno olje, vino pletli košare itd.

Bolje kot da delim le besede se mi zdi, da z vami delim par fotografij ki so nastale…

Nakaj se je dogajalo. Sir je bil dober 😊

Ker najinega raziskovanja za ta dan še ni bilo konec sva po ogledu mesteca skočila še v trgovino po nove zaloge hrane in prigrizkov za zvečer. Najbolj všeč pri Bovcu mi je poleg okolja in razlgedov to, da je vse zelo na kupu. Trgovine, pekarne, tržnica, lokali, info točka, prav vse.

Na tej točki izleta sva spet imela polne nehrbtnike hrane, bolele so naju noge in potrebna sva bila popoldanskega počitka, ki mu sama rada rečeva Power Nap. Usedla sva se v avto in se odločila, da je napočil čas da obiščeva apartmaje Skok, kjer sva bila dogovorjena za prenočišče. Moram vam priznati, da se do apartmaja ne bi bilo potrebni peljati saj je od  ”centra” mesta oddaljen samo 3 minute hoje. Vseeno sva se peljala.

O najinem prenočišču, torej o apartmajih SKOK ne bom na dolgo razlagal v tem članku. Izmislil sem si super sistem (vsaj meni se zdi) in sicer

 

KJE SMO SPALI

 

Kje smo spali ne bo samo odstavek v tem članku vendar tudi zavihek na naši spletni strani www.zum.si . S klikom na ta zavhek boste našli vse ponudnike prenočišč, katerih ponudbo smo preiskusili. S klikom na posmeznega ponudnika pa boste lahko prebrali opis kapacitet, pogledali slike okolice in sob, izvedeli vse informacije in nenezadnje tudi naše iskreno mnenje o sami ponudbi.

Kje smo spali tokrat :

APARTMAJI SKOK

Mala ulica 111

BOVEC

 

Preberite si več o njihovi ponudbi s klikom na spodnjo povezavo:

 

Apartmaji Skok, ki jih ne morete zgrešiti

 

PO POČITKU

 

Po najinem power nap-u ki ponavadi traja 20 minut, sva zložila prtljago (beri : en nahrbtnik sva pustila v sobi) in se odpravila raziskovat dalje. Ines je s svojimi dolgimi vendar spretnimi prsti na telefonu, povezanem na splet našla zanimive stvari v bližini. Teh je res veliko, vendar sva se odločila, da si na poti v Kobarid ogledava slap imenovan Boka.

Do slapa je dobirh 5 minut vožnje zato sva zopet sedla v avto in se odpeljala proti najinemu cilju. Med potjo sva ugotovila, da Bovec poleg vsega že naštetega ponuja še :

  • Adrenalinski park
  • Paintball
  • Žičnico na Kanin
  • Zipline
  • Gorsko kolesarstvo
  • Skok s padalom (skydive center)
  • Polet z letalom
  • Plezanje
  • Pohodništvo
  • Smučanje

Neverjetno je dejstvo, da vse te aktivnosti najdeš v radiju dveh kilometrov. Res neverjetno.

No, pa nazaj k najinemu raziskovanju. Po petih minutah vožnje sva se ustavila na, tokrat asfaltiranem parkirišču ob cesti Bovec – Kobarid. Od parkirišča sva peš nadaljevala čez most pod katerem začuda ni tekla voda, videla pa se je velika rečna struga, ki nakazuje na močan tok v deževnih dneh ali v času povodni.

Most in pogled na desno, proti slapu. Iz spodnje slike je razvidna suha rečna struga.

 

 

Takoj za tem, v celoti betonskim mostom je stala tabla, na kateri je pisalo

 

SLAP BOKA

 

HA! saj sem vam rekel.

Ker sva si slap res želela ogledati in ker teh krajev ne poznava, sva svoj korak obrnila v smer, katero je narekoval ta smerokaz.

Od te table sledi, če ste malo bolj športen tip človeka. dobrih 10 minut hoje po makedamski poti. Če pa ste bolj kot jaz in se najdete v opisu baročne postave, vam bo ta pot vzela 15-20 minut.

Glede na to da sem vam povedal, da na koncu mosta stoji ta tabla, mi lahko verjamete tudi, da se splača malo potrpeti.

Slap sicer vidite že iz mosta vendar je NUJNO, da si ga ogledate vsaj iz razgledne točke do katere vodi ta tabla ali, če ste bolj hribolazec, še od bližje.

 

Potka, ki vodi do razgledne točke poteka malo po ravnini, malo po hribu navzgor in malo navzdol. Ko pridete tja je ves trud poplačan, saj se lahko nagledate najveličastneješega slapu v Sloveniji. S svojimi 139 metri višine spada tudi med enega najvišjih Slovenskih slapov, od katerih pa je najbolj pretočen. V ”sušnem” obdobju ima slap Boka pretok 2 kubična metra na sekundo, v deževnem pa več kot desetkrat toliko. Ko je močna povoden je pretočnost slapa vse do 30 kubičnih metrov na sekundo.

Moj opis z eno besedo bi bil : Neverjetno !

Kot sem že omenil je v primeru, da se nahajate v bližini Bovca ali Kobarida ogled slapa praktično bvezen. Ker pa se zavedam, da se želite prepričati ali je res vredno vaše energije bom z vami delil par fotografij na podlagi katerih se boste lažje odločili.

Slap Boka 

Ko sva se nagledala slapu sva kar urno odšla nazaj proti avtu. Resnično nisva smela izgubljati časa, saj se nama je mudilo še v Kobarid. Do avta sva hitro prišla in že sva spet dirkala po vijugasti cesti proti najinemu naslednjemu cilju. Ko sva prispela v Kobarid se nisva mogla odločiti kaj si ogledati prej, italijansko kostnico nad Kobaridom ali Kobariški muzej… Naposled sva se odločila da se zapeljeva en krog po tem majhnem mestecu in med vožnjo zavila proti Kostnici. Po vijugastem hribčku sva se začela vzpenjati in ob cesti opazila 14 spomenikov, ki predstavljajo križev pot. Ko sva prišla na vrh sva parkirala in pred nama je stala

 

ITALIJANSKA KOSTNICA NAD KOBARIDOM 

 

Preden začnem razlagati dalje vam moram povedati, da je občutek stati tu drugačen, nekateri bi ga opisali celo kot čudnga. Tišina, mir in ogromen spomenik postavljen okoli cerkve svetega Antona ti resnično ”dajo misliti” glede prve svetovne vojne, njenih razsežnosti in grozot.

Kostnica oziroma spomenik, ki sta ga oblikovala kipar Giannino Castiglioni in arhitekt Giovani Greppi je bila postavljena leta 1938. Postavljena je bila v spomin italijanskim vojakom, ki so življenje izgubili na bojiščih 1. svetovne vojne  v okolici Bovca, Tolmina in Rombona.

V kostnici je pokopanih 7014 posmrtnih ostankov, od katerih je 2748 neznanih.

Upam, da po tem podatku razumete zakaj sem se tam počutil malo drugače kot ponavadi. Kraj ima neko posebno energijo. NE pozitivne…ima pač, energijo. 

Italijanska kostnica nad Kobaridom

Muzej polek kostnice 

Kot lahko vidite iz zgornje slike, se zraven kostnice nahaja tudi muzej, ki pa si ga žal nisva ogledala. Svojo pot sva raje nadaljevala proti, tokrat bližnjemu cilju, Kobariškem muzeju.

Spet sva se spustila po klančku navzdol in kar nekaj časa iskala parkirišče. Povedati vam moram da v Kobaridu potrebujete parkirno uro ali pa letno dovolilnico. Z parkirno uro lahk oparkirate 2 uro zatonj potem pa vam redar napiše kazen. Redni pregledi parkirišč vam lahko stanjšajo denarnico zato pazite kje in bolj pomembno kdaj parkirate. Lahko mi verjamete na besedo ali pa poiskusite sami 🙂

Ko sva parkirala sem kar malo stekel proti vratom muzeja, ki se nahaja v središču mesta. Drugače ne tečem. Za moj ”tek” je samo en razlog in ne, ni me tiščalo ne stranišče.

Tako kot sem si zapomnil veliko ostalih šolskih ekskurzij, sem si zaponil tudi izlet v Kobariški muzej. Tega ne bom nikoli pozabil, saj mi je bila ta ekskurzija ena izmed najljubših, kar smo jih s šolo opravili. Muzej sem si kasneje ogledal še enkrat in napočil  je dan da ga vidim še tretjič. Noro.

 

KOBARIŠKI MUZEJ 

 

 

Kobariški muzej je posvečen 1. svetovni vojni in je eden izmed boljših muzejov na to temo. Prav z tem razlogm je leta 1993 dobil tudi priznanje za Evropski muzej leta. Razumem, da je to že 25 let nazaj, vendar je muzej še vedno neverjeten, saj v sodelovanju z Goriškim in Tolminskim muzejom skrbijo, da se razstavni ekponati menjajo. Poleg razstave, sva si ogledala še 20 minutni film o Soški fronti in prebrala resnične izpovedi vojakov, ki so to doživljali.

Muzej ima razstavo v pritličju in še dveh nadstropjih. Vsako nadstropje je nato razdejeno na 4 dele. Pokrivajo vse od srednejga veka, do osamosvojitve naše države. Največji poudarek (upal bi si trditi okoli 90 %) pa je na obdobju 1. svetovne vojne. O samih eksponatih ne bom razlagal, saj se mi ne zdi ravno pošteno. Tudi slik bom ravno zato objavil bolj malo.

Ker pa se zavedam, da bi muzej utegnil zanimati marsikoga vam spodaj ”pripenjam” povezavo na stran muzeja, kjer si lahko preberete več o njihovi poudbi.

Samo da vas malo ”zdražim” pa spodaj dodjam še dve sliki iz muzeja.

granate uporabljene na Soški fronti

kaverna

Dve uri v muzeju sta hitro minili in morala sva se vrniti k  vozilu, preden nama kakšen redar napiše nezasluženo kazen. Na srečo sva prišla pravočasno. Na tej točki sva bila že pošteno utrujena a sva vseeno premišljevala, ali si greva ogledat še kaj, ali se rajši odpraviva proti apartmaju. Sedla sva v avto in se odpeljala a glej ga zlomka. Takoj po ”štartu” se nama je pred očmi posvetila tabla ”sirarski muzej”. Spogledala sva se in ostala tiho za 3 sekunde. Po tem temeljitem razmisleku sva se odločila da je za ta dan dovolj in pustila sirarski muzej za naslednjo ekskurzijo v Kobarid. 

Seveda vas ne moram kar pustiti v nevednosti kako muzej zgleda, kje se nahaja itd… Prav zato delim povazavo, s klikom na katero boste izvedeli več o muzeju sirarstva. 

–  https://www.mlekarna-planika.si/muzej-sirarstva-kobarid/

Ko sem na povezavo kliknil sam mi je postalo žal, da si muzeja nisva ogledala. Ampak saj veste kako pravijo, jutri je še en dan. In prav s temi mislimi v glavi sva odšla nazaj v apartma. Utrujen sem začel pisati te članke, Ines pa je začela pripravljati večerjo. 

Po napornem dnevu sva po večerji, ki sva jo imela kar na balkončku najine sobe pri Skoku, utrujena legla v posteljo in težko zaspala. Klikni na spodjo povezavo in izvedel boš zakaj.

https://zum.si/trenta-bovec-kobarid-3-del/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

aa