04 53 00 969 [email protected]
Select Page

Ljubljanski grad je poleg predjamskega verjetno najbolj znan grad v Sloveniji. To me ne preseneča, saj že njegovo ime pove nad katerim mestom stoji. Verjamem, da si je grad ogledalo že mnogo slovencev in tudi za nas obisk ni bil prvi. Vseeno pa smo se odločili, da si Ljubljanki grad zasluži svoj članek.

Kot sem omenil v članku (Potep po Ljubljani) sva se z Ines v Ljubljano odpravila prav z namenom, da si grad bolj podrobno ogledava. Najprej bi rad omenil dejstvo, ki me zelo zabava. Na gradu sva bila že nekajkrat ampak nikoli nisva nanj prišla po isti poti. Če sem štel prav, je na grad mogoče priti po 5 različnih poteh. No,pet jih poznam sam, če pa obstaja še kakšna pa se vam iskreno opravičujem za netočne informacije. Tokrat sva se iz centra mesta na grad odpravila po stopnišču, ki je pripeljal do Mačje steze, katera vodi na grad. Že stopnišče nama je ponudilo prvo priložnost za neverjetne fotografije.

 

 

Ko sva prispela prispela do gradu, se je začelo zares. Z vami bi takoj delil najino izkušnjo, ampak brez par stavkov zgodovine žal ne gre.

LJUBLJANSKI GRAD

Dejstvo , da je območje Ljubljankega gradu poseljeno neprestano že od leta 1200 pr.n.št je presenetljivo. Arheologi so odkrili ostanke, ki nakazujejo, da je na tem mestu že takrat stala utrdba. pravzaprav več utrdb. Ne glede na zgodnjo poselitev območja, je bil grad prvič omenjen šele v 12. stoletju. Takrat je bil sedež koroških vojvod Spanheimov.

Grad je prvo povečavo doživel v 15. stoletju, ko so zgradili sklenjeno obzidje, ”vogalne” stolpe, ter kapelo. Obliko kakršno ima danes pa je grad dobil postopoma tekom 16. in 17. stoletja. Na žalost je grad z obzidjem kmalu za tem izgubil strateško pomembnost ter postal velik storšek takratnim lastnikom, zato je začel propadati. Grad je dolga leta propadal vendar je bil med prebivalci takratne Ljubljane zelo priljubljen, kar pa se je v 19. stoletju spremnilo. Takrat so oblasti na gradu uredile kaznilnico in delno vojaško utrdbo. Tako je bilo vse dokler ni gradu v letu 1905 odkupila mestna občina Ljubljana in vanj naselila prebivalce, ki so tam bivali vse do 60. let prjšnjega stoletja. Konec šestdesetih pa se je začela 35 letna obnova gradu in ob končanju le te je grad zaživel kot poročna ”destinacija” in dokončno dobil obliko, kot jo poznamo danes.

 

Saj sem vam rekel…zgodovino smo predelali na kratko, kajne ? OK, nazaj k najinemu ogledu.

Ko sva prišla na grad se je, na presenečenje obeh, ravno odvijalo slikanje za poroko. To se nama je zdelo čudno, saj je bil petek (”Ejga, pr’ ns’ se žen’ u zboto*). Hitro sva švignila mimo, da ne bi uničila kakšne fotke in nadaljevala najino pot proti glavnim vratom gradu. Glede na to, da prihajava iz Gorenjske naju je najbolj razveselilo dejstvo, da ni bilo treba plačati vstopnic. Takoj ko prečkaš vhod se odpre pogled na lepo urejeno grajsko dvorišče. Na dvorišču je postavlen tudi prijeten, a nabito poln lokalček, ki pa ni edina gostinska ponudba na gradu. Grad je namreč tudi dom vrhunske gostilne Strelec. V gostinsko ponudbo se nisva poglabljala, saj sva lovila sončni zahod nad Ljubljano, ki je bila v tem trenutko zlatorumene barve.

 

Zavite stopnice so naju vodile do vrha obzidja, od koder sva naredila nekaj slik. Ko sva poslikala vse sva se po teh stopnicah odpravila še v ”kletne prostore” (do tu pripele vzpenjača). Po ogledu teh prostorov sva svoj ogled nadaljevala mimo info toče, kjer pa sva izvedela, da Ljubljanki grad ponuja več kot sva si mislila. O njihovi ponudbi vam ne bom posebaj razlagal, vam pa spodaj pripenjam povezavo do njihove spletne strani, kjer o njihovi ponudbi preberte več.

https://www.ljubljanskigrad.si/sl/ljubljanski-grad/

Takoj za info točko sva ugotovila tudi, da za nekatere dele gradu potrebuješ vstopnico. Ker je nisva imela sva nadaljevala z ogledom tistih delov za katere vstopnice ne rabiš. Tako sva si ogledala kapelo, galerijo, kaznilnico in stolp (za stolp je potrebno plačati). Z ogledom gradu sva hitro zaključila in se odpravila nazaj proti staremu mestnemu jedru. Najina naslednja misija je bila : VEČERJA.

Res je, da sva si grad ogledala le na hitro in brez vstopnic, kar pa ga ne naredi nič manj čudovitega. Najbolj naju je presenetilo števlo obiskovalcev. Bilo jih je res veliko. Opazila pa sva, da obiskovalci niso samo turisti temveč ogromno domačinov, ki pride na grad malo pogledat (kot midva naprimer), pride na kavo ali pa se samo ustavi med popoldanskim sprehodom. Sam vem, da bom grad definitivno še obiskal. Če ne prej ga bom pozimi, ko ponuja čudovit razgled na, z lučami okrašeno, Ljubljano.

Kaj pa vi ste ga že obiskali ?

Avtor besedila : Rok Knific

Fotografije : Ines Košenina